201211.13
Off
0

DEDNO PRAVO – PRAKTIČNI NASVETI

Po smrti zapustnika, ki nima dediča, zapuščina preide na občino, oziroma na mesto, ki je določeno v Zakonu, ki pa si s tem pridobi enak položaj kot da so zapustnikovi dediči.

Tujci kot dediči so enakopravni z državljani Republike Hrvaške, kar pomeni da lahko podedujejo premoženje iz zapuščine enako kot hrvaški državljani.

V primeru smrti se deduje na podlagi oporoke ali zakona. Če ni oporoke, potem zapuščino podedujejo zapustnikovi otroci in njegov zakonski partner in sicer v enakih deležih. Otroci, ki so rojeni izven zakona in njihovi potomci imajo enake dedne pravice kot otroci rojeni v zakonu in njihovi potomci. Dedna pravica med zakoncema preneha z ločitvijo ali z razveljavitvijo zakona. Izvenzakonska zveza je pravno izenačena z zakonsko zvezo, če gre za življensko zvezo neporočene ženske in neporočenega moškega, ki traja najmanj tri leta ali manj, če je v zvezi rojen njun otrok.

Hrvati načrtujejo delitev premoženja v primeru smrti ali pa dovolijo, da se premoženje razdeli na podlagi zakona ali pa sestavijo oporoko. Oporoka je veljavna, če je v času sestave oporoke oporočitelj star vsaj 16 let in je bil sposoben za razsojanje. Določbe oporoke moramo tolmačiti po pravem oporočiteljevem namenu.

Pri tem pogosto oporočitelji pozabljajo, da se pri oporoki ne more razpolagati s celotnim lastnim premoženjem, saj nujni dediči tudi v tem primeru dobijo polovico premoženja, katerega bi naj dobili na podlagi zakona – to so zapustnikovi potomci ter njegov zakonski partner.

Razen tega, oporoke in darilne pogodbe pogosto izzivajo sodne postopke po smrti zapustnika.

Če zapustniki želijo kako bližnjo osebo popolno izločiti ali pa enostavno želijo razdeliti premoženje na kakšen drugačen način, kot je to predpisano z zakonom, po drugi strani pa želijo biti prepričani, da ne bo nepotrebnih sodnih postopkov po njihovi smrti, se priporoča sklenitev ene od dednopravnih pogodb, kot je npr. odstop in razdelitev premoženja, pogodba o dosmrtnem preživljanju.

V primeru sklenitve zgoraj navedenih pogodb, zapustnik po smrti, v trenutku zapuščinske obravnave, nima premoženja, saj je premoženje že bilo radzeljeno na podlagi zgoraj navedenih pogodb.

Pogodba, ki se najbolj redko uporablja v praksi, pravzaprav pa je najboljša oblika reguliranja premoženjskopravnih učinkov v primeru smrti, je odstop in razdelitev premoženja. Če se ta pogodba sklene, se postopki po smrti ne morejo sporžiti, glede na to, da so vsi nujni dediči podpisali to pogodbo. Odstop in razdelitev premoženja so veljavni le če so s tem soglaša zakonski partner, vsi otroci in ostali potomci odstopnika, ki po zakonu imajo pravico do dedovanja.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se pogosto zlorablja na Hrvaškem, saj preživljalci pogosto sploh ne skrbijo za preživljance v skladu s pogodbo, za to pa praviloma dobijo nepremičnino od preživljanca. S to pogodbo pogosto premoženje pridobijo osebe, ki niso v sorodni zvezi z zapustnikom, zato se po smrti zapustnika pogosto sprožajo pravdni postopki med družino in preživljalcem.

Zato se priporoča starejšim osebam, da s pogodbami še za časa življenja razdelijo premoženje tako kot želijo, in sicer najboljše s pogodbo o odstopu in razdelitvi premoženja. Treba je povdariti, da je pogodbo potrebno skleniti dokler je še oseba popolnoma sposobna za razsojanje, ter da je s pogodbami možno dogovoriti tudi pravico dosmrtnega stanovanja v prid zapustnika, ter prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine. Na tak način starejša oseba še naprej ima kontrolo nad premoženjem, po drugi strani pa je zagotovo le-to prenesla na tretje osebe, v skladu z njegovo resnično voljo.