201205.21
Off
0

IZVRŠBA NA HRVAŠKEM – PREDNOSTI IN SLABOSTI

V preteklih letih je plačilna nesposobnost na Hrvaškem pogost pojav, ki danes predstavlja veliko porast. V juliju 2010 je bilo na Hrvaškem od skupno 140.284 registriranih družb, 30.500 insolventnih (kar je 30% več kot v predhodnem letu). Prav tako je pri fizičnih osebah kot so obrtniki, to število istega leta znašalo 39.718. V strukturi dospelih obveznosti prevladujejo tri skupine dejavnosti: trgovina, gradbeništvo in predelovalna industrija. Z druge strani pa se več kot 3 milijone oseb nahaja v dolžniškem odnosu kot posojilojemalec ali porok.

Izvršni postopek na Hrvaškem traja v povprečju 561 dni, njegovi stroški pa znašajo 14% vrednosti terjatve. V primerjavi z Nemčijo, kjer ta postopek traja v povprečju 394 dni, stroški pa znašajo 15% vrednosti terjatve.

Iz navedenih podatkov je vidno, da je danes pomembno plačati terjatev in ravno zaradi prisilnega plačila predstavlja izvršba pravno zadevo.

Izvršba se lahko izvede na dva načina, odvisno od posedujoče listine upnika. Listine za izvršbo so verodostojne ali izvršilne, pri čemur npr. računi, menice, čeki, listine poslovnih knjig, ki predstavljajo verodostojne listine, pri tem ko izvršne sodne in upravne odločitve, poravnave ter ostale odločitve javnih organov, izvršilne notarske listine in odločitve kot tudi zadolžnice spadajo v skupino izvršilnih listin.

Izvršba na temelju verodostojne listine se izvede pri notarju, ki odloči o izvršbi. Slabost tega postopka je v tem, da lahko dolžnik nasprotuje tej odločitvi in tako je izvršilni upnik napoten na sodni postopek, ki lahko traja dolgo in kjer postane datum plačila vprašanje.

Ko se izvršba zahteva na temelju izvršilne listine, se postopek vodi pri notarju. Možno pravno sredstvo proti tako sprejeti odločitvi o izvršbi je le pritožba, katera v pravilu ne odlaga izvrševanja te odločitve.

Hitrejši in bolj direkten način prisile plačila je zaseg računa na temelju (bianko) zadolžnice ali zaseg plače na temelju notarsko overjenega soglasja o zaplembi plače. S tako izvršilno listino je mogoče zahtevati plačilo direktno od banke ali delodajalca. Od 1. januarja 2011 se izvršilne listine glede plačila iz računov dolžnika dostavljajo finančni agenciji (FINA), ki daje nalog vsem bankam v RH o zasegu vseh računov in hranilnih vlog, ki jih ima dolžnik v RH.

Obseg predmeta izvršbe zajema celotno premoženje dolžnika, in sicer njegovo plačo, sredstva na računu, nepremičnine in premičnine v njegovi lasti, delnice, poslovni deli in podobno, razen zakonsko določeni predmeti, ki so iz izvršbe izvzeti.

V vsakem primeru so nepremičnine še vedno najvarnejša vrednost v smislu prisilnega plačila denarne terjatve in kot sredstvo izvršbe ali zavarovanja predstavljajo najboljšo zaščito denarne terjatve. To pa ni samo zaradi tržne vrednosti nepremičnin in odnosa med ponudbo in povpraševanjem, vendar tudi v različnih makroekonomskih faktorjih kot so nerazvito tržišče drugih pravic ali vrednosti in še vedno prisotni dvomi glede drugih vrst vlaganja. Zaradi tega ima izvršba na nepremičninah velik pomen, saj so denarne terjatve največkrat uporabljene v pravnem prometu in z druge strani je plačilo vsake večje denarne terjatve zavarovano ter v primeru, da gre za prisilno plačilo, se lahko začne izvršba na nepremičninah.

Glede na to, da so banke kot kreditodajalci pogosto tudi izvršitelji, so nepremičnine običajno že na začetku, pri sklepanju pogodbe obremenjene s hipoteko (saj se taki krediti štejejo za manj rizične). V tem primeru je začetek izvršbe dejansko vprašanje aktiviranja hipoteke. Pri sklepanju pogodbe o kreditiranju se ustanovi hipoteka kot sporazum o zavarovanju terjatve med ponudnikom in prejemnikom kredita in ravno ta sporazum je izvršilna listina, na temelju katere se lahko zahteva izvršba na nepremičnini.

Najprej se zabeleži izvršba v zemljiški knjigi, potem sledi ocena nepremičnine, prodaja na prisilni javni dražbi ter poravnava upnikove terjatve od zneska dobljenega s prodajo.

Prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku je lahko priložnost za ugoden nakup nepremičnine. Razlog je sledeči: večina nepremičnin – ne glede na to, ali je nahajajo na kopnem ali ob morju, se prodajo pod tržno vrednostjo. Prodaja se opravi na dveh dražbah. Na prvi se nepremičnina ne sme prodati pod 2/3 ocenjeno vrednostjo. V primeru neuspele dražbe se določi nov termin za dražbo, na kateri je spodnja meja 1/3 njene ocenjene vrednosti. Če se nepremičnine ne proda niti na prvi niti na drugi dražbi, se postopek ustavi. Če do prodaje pride, nepremičnino dobi najboljši ponudnik, ki postane lastnik. Pomembno je povedati, da lahko nepremičnino kupi tudi upnik sam. Upnikova terjatev se poravna iz zneska prodaje, morebitni presežek pa se vrne dolžniku. Če znesek prodaje ne zadošča za poravnavo terjatve se izvršba izvede še na drugih sredstvih.

Kupec postane lastnik na temelju odločitve o dodelitvi nepremičnine, vendar pa je včasih potrebno voditi nadaljnjo izvršbo glede predaje nepremičnine v posest.

Hrvaška gospodarska zbornica vodi Register nepremičnin in premičnin, ki se prodajajo v izvršilnem postopku. Glede na podatke iz tega registra je od skupaj 10850 vpisanih predmetov izvršbe trenutno 750 nepremičnin na Hrvaškem na stopnji prodaje.

Izvršba se lahko izvede na Hrvaškem tudi na temelju odločitve nekega tujega telesa, pod pogojem, da je predhodno izveden postopek priznanja tuje odločitve.