201205.17
Off
0

Odgovornost odvetnika za škodo v Republiki Hrvaški

Vsi odvetniki v Republiki Hrvaški imajo pooblastilo za zastopanje svoje stranke pred vsemi sodnimi organi v Republiki Hrvaški, se pravi od Okrožnega sodišča pa vse do Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Hrvaške.

Odvetniki v Republiki Hrvaški odgovarjajo za škodo svojim strankam, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica.. Po 44. členu Zakona o odvetništvu se je odvetnik dolžen zavarovati pred odgovornostjo za škodo.

Minimalni predpisani znesek zavarovanja mora znašati 800.000,00 kun po zavarovanem primeru za vsakega odvetnika posebej. Pri skupni odvetniški pisarni ali odvetniški družbi – odgovornost vsakega odvetnika v tej pisarni mora biti zavarovana na navedeno vsoto. Pri družbi z omejeno odgovornostjo – odgovornost vsakega odvetnika, ki je tudi ustanovitelj družbe se mora zavarovati minimalno za 9.000.000,00 kun po zavarovanem primeru. Pri tem pa mora zavarovanje odgovornosti ostalih odvetnikov, zaposlenih v tej družbi, biti sklenjeno na 800.000,00 kun. V primeru, da odvetniki, ki so hkrati ustanovitelji družbe z omejeno odgovornostjo, nimajo sklenjenega zavarovanja za najnižjo navedeno vsoto, takrat poleg družbe jamčijo tudi odvetniki – člani družbe osebno, neomejeno in solidarno do višine najnižje vsote zavarovanja.

PREDMET ZAVAROVANJE

Predmet zavarovanja je zakonska odgovornost odvetnika za škodo, katero je povzročil z opravljanjem svojega poklica. V zavarovanje je zajeta tudi odgovornost odvetniškega pripravnika kot tudi ostalih zaposlenih. K oblikam pravnega varstva spada predvsem:

– pravno svetovanje,

– sestavljanje listin (pogodbe, oporoke, izjave in drugo),

– sestavljanje tožb, pritožb, predlogov, zahtevkov, prošenj, izrednih pravnih sredstev in drugih vlog,

– zastopanje strank.

ZAVAROVANJE NE ZAJEMA

Zavarovanje se ne uporablja pri odškodninskih zahtevkih:

– zaradi kršitve pogodbenih rokov, če je za to odgovorna stranka, katero odvetnik zastopa,

– zaradi prekoračitve pooblastil odvetnika,

– zaradi zavrnitve pravne pomoči iz razlogov, ki jih določa Zakon, Statut Odvetniške Zbornice in Kodeks Odvetniške Etike