201205.21
Off
0

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU

Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku iz maja 2011 se nanašajo na umik tožbe, prekinitev postopka, sodno poravnavo, zvočno snemanje obravnave, uvod sodbe, pritožbo proti sodbi, revizijo in plačilni nalog.

Uvaja se možnost umika tožbe tudi po zaključku glavne obravnave, vendar le z izrecnim soglasjem tožene stranke in to vse do pravnomočnosti odločitve prvostopenjskega sodišča. Če je tožba umaknjena pred odločitvijo prvostopenskega sodišča, se pravi preden je o pritožbi obveščeno drugostopenjsko sodišče, bo prvostopenjsko sodišče rešilo zadevo z umikom tožbe. Če do umika pride v času drugostopenjskega postopka v zvezi s pritožbo, prvostopenjsko sodišče nemudoma obvesti drugostopenjsko sodišče o umiku pritožbe in takrat drugostopenjsko sodišče odpravi prvostopenjsko odločitev.

S spremembami in dopolnitvami ZPP-a je tako hitrejši pravdni postopek in med ostalim tudi širša pristojnost sodišča. Tako je npr. določeno, da o sporih majhne vrednosti pritožba proti prvostopenjski odločitvi ne odloži izvršbe.

Sodna poravnava o predmetu spora se lahko zaključi ne le med trajanjem celega pravdnega postopka, ampak tudi med trajanjem drugostopenjskega postopka in vse do sprejetja drugostopenjske odločitve v postopku pritožbe.

Najpomembnejše spremembe sledijo v reviziji. Redna revizija proti drugostopenjski sodbi se lahko vloži, če vrednost predmeta spora presega po novem 200.000,00 kun oz. 500.000,00 kun v gospodarskih sporih in ne kot je veljalo do sedaj 100.000,00 kun. Glede na sodbo, izdano v sporu iz delovnega razmerja, je revizija dovoljena neglede na to ali je spor sprožil zaposleni ali delodajalec (pred tem je bilo to mogoče le v sporu, katerega je sprožil delavec). Medtem pa je revizija glede delovnih sporov male vrednosti dovoljena le, če drugostopensko sodišče v svojem izreku določi, da je revizija dovoljena.

V kolikor Zakona o pravdnem postopku ne nudi možnosti vložiti revizije, se le-te lahko vloži pod pogojem, da je odločitev odvisna od rešitve materialnopravnega ali postopkovnopravnega vprašanja, pomembna za zagotavljanje enotne uporabe prava in enakopravnosti sveh v njegovi uporabi.

V reviziji mora stranka navesti pravno vprašanje, zaradi katerega je stranka vložila revizijo in navesti predpise ter druge pravne vire, ki se nanašajo nanjo ter izpostaviti razloge, zaradi katerih misli, da je to pomembno za zagotavljanje enotne uporabe prava in enakopravnosti vseh v njegovi uporabi.

Omejen je večkratni umik in vračanje predmeta na ponovno sojenje v delovnih in gospodarskih sporih, katere se sme v primeru pritožbe največ enkrat umakniti ter predmet vrniti prvostopenjskemu sodišču. Če drugostopenjsko sodišče ugotovi, da bi zadeva v gospodarskem in delovnem sporu morala biti ukinjena in se vrniti na ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, potem ko je to že enkrat na podlagi pritožbe opravljeno, Zakon določa, da drugostopenjsko sodišče sam izvede postopek z ustrezno uporabo določb v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. V tem primeru je revizija vedno dovoljena.