201205.21
Off
0

TOŽBA ZA ZAŠČITO KOLEKTIVNIH INTERESOV IN PRAVIC

Sprememba Zakona o pravdnem postopku v juniju 2011 prvič v našem procesnem pravu daje možnost vložitve tožbe za zaščito kolektivnih interesov in pravic, kar pa bo začelo veljati šele po pristopu Hrvaške k Evropski uniji.

Kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe? Združenja, organizacije, zavodi ali druge organizacije, ki so ustanovljene v skladu z zakonom in se v okviru svoje registrirane dejavnosti ukvarjajo z zaščito zakonsko določenih kolektivnih interesov in pravic državljanov. V ta postopek se lahko vključijo kot intervenienti tudi same osebe, zaradi katerih je tožba zaščite kolektivnih interesov vložena.

Proti komu se tož vložiba? Proti fizični ali pravni osebi, ki izvaja določene dejavnosti ali splošno delo, ravnanje (ali opustitev) in s tem težje krši ali resno ogroža navedene kolektivne interese in pravice.

Vsebina kolektivnih interesov, ki se varujejo: Primeroma so navedeni in se lahko nanašajo na človekovo okolje in življenjsko okolico, moralne, etične, potrošnike, nediskriminacijske in druge interese. Potrebno je, da so ti interesi zagotovljeni z zakonom in so z ravnanjem toženca težje kršena ali resno ogrožena. To so lahko npr. pravice potrošnika, ki so zaščitene z Zakonom o zaščiti potrošnikov.

Katero sodišče je pristojnosti? Sodišče splošne pristojnosti glede na prebivališče/sedež toženca ali sodišče, kjer je bilo storjeno dejanje, ki pomeni kršitev kolektivnega interesa ali pravice.

Predvidena pravna zaščitiva: Tožnik lahko predlaga:

  1. da se ugotovi, da so s toženčevim ravnanjem (ali opustitvijo) kršeni ali ogroženi zaščiteni kolektivni interesi in pravice osebe, katero je tožnik pooblaščen varovati,
  1. da se prepove izvajanje del, s katerimi se ti interesi ali pravice kršijo, vključno z uporabo določenih pogodbenih določil ali poslovne prakse,
  1. da se tožencu naloži izvajanje ukrepov za odpravo nastalih ali možnih škodljivih posledic nedovoljenega ravnanja toženca, vključno z vrnitvijo v prejšnje stanje ali stanje, v katerem ne more priti do kršitve zaščitenih kolektivnih interesov ali pravic,
  1. da se sodba, s katero je sprejet kateri od zahtev, objavi na strošek toženca v medijih.

Razen »rednega« postavljanja tožbenega zahtevka lahko sodišče na predlog tožnika odredi začasno odredbo na podlagi Zakona o izvršbi ali s katero bo začasno določil pravila ravnanja toženca.

Nasprotna tožba: Toženec lahko vloži nasprotno tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da njegovo ravnanje ne krši ali ogroža sporni kolektivni interes ali pravico ter lahko zahteva tudi, da se tožencu- protitožencu prepovejo določena ravnanja, še posebej javno nastopanje, nadomestilo za škodo ter objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja, na strošek toženca.

Vezanost sodišča na sodbe iz »kolektivnih sodnih postopkov«: Novost predstavlja, da se fizične in pravne osebe lahko v posebnem postopku za nadomestilo škode sklicujejo na pravne ugotovitve iz sodbe, s katero je sprejet zahtevek iz kolektivne tožbe. V tem primeru je sodišče vezano na te ugotovitve v sodnem postopku, na katere se ta oseba sklicuje.