201207.11
Off
0

UREJANJE MEJ V REPUBLIKI HRVAŠKI

V RH se pogosto dogaja, da je meja med sosedi sporna. Do sporov s sosedi glede mej pogosto pride v času, ko investitor kupi gradbeno zemljišče in začne s projektiranjem ali izvajanjem gradbenih del. Spori lahko trajajo na pristojnem sodišču tudi več let.

Prav tako pride do navedenih sporov pri fizičnih osebah, ki v zapuščinskem postopku dedujejo nepremičnine ter začnejo s projektiranjem in izvajanjem gradbenih del.

Do navedenih problemov ne bi prišlo, če bi vse fizične in pravne osebe pred sklenitvijo pogodbe angažirali geodete, da naredijo sliko terena in potrdijo meje kot nesporne, za kar pa je potreben podpis vseh sosedov. V primeru, da sosedi ne želijo potrditi mej in podpisati geodetskih slik terena kot nesporne, potem kupci ne bi kupili teh nepremičnin, saj nima rešenega vprašanja mej in bi se tako izognili postopku urejanja mej s sosedi.

Meje oziroma meje katastrskih parcel se označijo z mejnimi znaki. Kot mejni znaki se najpogosteje pojavljajo razni zidovi, ograje, žive meje ali druge stvari, ki lahko služijo razmejitvi dveh nepremičnin.

V primeru, da je meja s sosedom sporna, lahko pristojno sodišče mejo uredi glede na:

  1. katastrski načrt
  1. sporazum sosedov
  1. zadnjo mirno posest ali
  1. pravično oceno sodišča.

Sodišče bo mejo uredil (obnovil ali popravil) glede na katastrski načrt, če je to mogoče in če stranke na to pristanejo. Če ne pride do sporazuma strank, bo sodišče uredilo mejo glede na zadnjo mirno posest in če tudi tako ne bo možno urediti meje, potem pa po pravični oceni sodišča.

Posest, pridobljena na neresničen, protipraven in samovoljen način (vis, clam, precario – s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja) ni mirna posest in zato bo posestnik, kateremu je posest odvzeta, imel pravico na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. To prejšnje posestno stanje se lahko doseže preko sodišča ali s samopomočjo. Prav tako tudi posest pridobljena na ta način lahko postane mirna. Skladno z določbo 3. odstavka 21. člena Zakona o lastništvu in drugih stvarnih pravic, preneha pravica do zaščite posesti s pretekom 30 dnevnega roka od dneva, ko je moteni izvedel za motenje in osebo, ki moti, a najkasneje v letu dni od nastanka motenja. Taka posest je lahko po preteku zgoraj navedenega roka temelj za urejanja meje, čeprav je tudi v naprej neresnična.

Sodišče bo mejo uredil po pravični oceni, če se ne da ugotoviti, komu je pripadala zadnja mirna posest. Za tako arbitrarno odločitev ne obstajajo posebna pravila in bo sodišče iz okoliščin primera odločil, ali bo sporno mejno površino delil na enake dele (kar je pravilo v praksi) ali obstajajo nekateri opravičljivi razlogi za drugačno odločitev sodišča (npr. obstoj jarka, vodotoka, hriba in podobno). V praksi najpogosteje prihaja do uporabe načela urejanja mej po pravični oceni sodišča.

Odločitev urejanja mej je izvršna odločitev, katera se izvede v času odločitve, na dejanskem mestu pa z vstavljanjem mejnih znakov ter s predajo v posest.

Po tem, ko sodišče v postopku urejanja mej le-to obnovi ali popravi, lahko vsakdo v postopku dokaže lastništvo in zahteva, da se v skladu z njim določi meja, vendar pa tega ne more zahtevati sosed, ki je sodeloval v postopku urejanja mej, če je preteklo več kot 6 mesecev od dneva pravnomočnosti odločitve v postopku urejanja mej.